SIV je okrajšava za simian immunodeficiency virus, to je za opičji retrovirus iz skupine lentovirusov, ki povzroča sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti pri opicah.

sklerenhim (sclerenchyma; Sklerenchym) je tip rastlinskih celic z debelimi olesenelimi stenami, ki s starostjo odmrejo in dajejo strukturno trdnost. Sestavljajo ga podolgovate ali vlaknate celice in sklereidi, ki mu dajejo zrnato strukturo. (“Kamenčki” v plodovih hrušk so sklereidi.)

sklerit (sclerite; Sklerit) je otrdelo kožno pokrivalo (integumentum) pri členonožcih (Arthropoda).

skleroproteini (skleroproteins; Scleroproteine) so zelo stabilni fibrozni proteini kožnega pokrivala pri živalih. Mednje sodita tudi keratin in kolagen.

skorbut (scury; Skorbut) je avitaminoza, prvenstveno posledica pomanjkanja vitamina C (askorbinske kisline).

skriti DNK sateliti (cryptic satellite; kryptische Sateliten-DNA) se nanašajo na *satelitno DNK sekvenco, ki je ni mogoče ločiti od ostale DNK s pomočjo ultracentrifugiranja, lahko pa jo izoliramo s posebnimi metodami, kot je na primer hitra *reasociacija *zelo repetitivnih DNK segmentov, iz katerih so sestavljeni sateliti.

skupinska selekcija (group selection; Selektion auf Gruppenebene) je način naravne selekcije, ki je povezan s socialnim obnašanjem živali.

slepota za barve (color blindness; Farbenblindheit) je nesposobnost ljudi za ločevanje barv zaradi pomanjkanja ali manjše količine enega od treh pigmentov vida. Pigmenti klorolab, eritrolab in cianolab absorbirajo zeleno, rdečo in plavo svetlobo. Pigment je iz treh različnih *opsinov, ki se kombinirajo z vitamin A aldehidom. Za zeleno barvo slepi trpijo zaradi deuteranopije, ker nimajo klorolaba. Slepoto za rdečo barvo povzroča protoanopija, prizadeti nimajo eritrolaba. Za plavo barvo slepi imajo tritanopijo in nimajo cianolaba. Deuteranomalija, protanomalija in tritanomalija so stanja, ki jih povzroča zmanjšanje količine vidnih pigmentov. Protan in deutan gena za rdečo in zeleno slepoto sta na različnih mestih X kromosoma, dočim je slepota za plavo barvo redek pojav, ki je vezan na nek avtosomni gen.

Slp je okrajšava za “s spolom določen protein” (sex-limited protein), ki ga najdemo v krvnem serumu samo pri mišjih samcih in ki ga kodira gen v poglavitnem histokompatibilnostnem kompleksu (H-2).

Sma I je restrikcijski encim tipa II iz bakterije Serratia marescens, ki razpoznava sledečo DNK sekvenco:
5’ CCC GGG 3’
3’ GGG CCC 5’

smiselni kodon (sense codon; Sinn-Codon) je vsak od 61 kodonov-trojčkov v mRNK, ki določa neko aminokislino.

smiselni trak (sense strand; Sinn-Strang) je trak iz dvojne vijačnice DNK, ki služi kot matrica pri sintezi RNK.

Smittia je rod komarjev, ki imajo velike politene kromosome in jih zato radi citološko proučujejo.

smola za izmenjavo ionov (ion exchange resin; Ionenaustauscherharz) je polimerna smola, ki ima večjo afiniteto za nekatere nabite skupine kot druge. Smola, ki ima kationsko skupino veže anione in je uporabna za postopke kolonske izmenjave.

snetljavost (smut; Getreidebrand) je glivična bolezen žit z značilnimi kupi spor; povzročajo jo parazitske glive iz rodu Ustilago.

snRNK je okrajšava za *majhno RNK molekulo v jedru.

snRNP je okrajšava za majhne nuklearne ribonukleoproteine.

S₁ nukleaza (S 1 nuclease; Nuclease S₁) je endonukleaza iz Aspergillus oryzae, ki selektivno razgradi enojni trak DNK do 5’-fosforil mono- ali oligo-nukleotidov.

sociobiologija (sociobiology; Sociobiologie) je biološka disciplina, ki proučuje evolucijske oblike socialnega obnašanja, s katerimi se individui genetsko prilagodijo določenemu okolju ali na kratko: Genetske osnove za socialno obnašanje. (Wilson, 1975).

sojin inhibitor tripsina (soybean trypsin inhibitor; Sojabohnen-Trypsin-Inhibitor) je enostaven polipeptid (21 kd; 181 aminokislin), ki napravi stabilen in encimsko neaktiven kompleks s tripsinom.

Solanum lycopersicum je paradižnik (tomato; Tomate), kultiviran tudi Lycopericon esculentum, je ena izmed genetsko najbolj proučenih rastlin. Znanih je preko 1000 mutantnih genov, izdelane so natančne citološke in genetske mape; z genetskimi tehnikami je uspelo dobiti nekaj različkov s posebnimi lastnostmi, med drugim odporne genotipe na nekatere rastlinske bolezni.

solenoidna struktura (solenoid structure; Solenoid) je zelo kondenzirana dvojna vijačnica DNK (“super-helix”), ki nastane pri kondenziranju evkariontskih kromosomov. (Finch in Klug, 1976).

solitrova kislina (nitrous acid; salpetrige Säure), HNO₂, je *mutagena, ker spreminja NH₂ skupino purinov in pirimidinov v OH skupino.

somaklonalna variacija (somaclonal variation; Soma-klonale Variation) se imenuje povečanje genetske variacije pri rastlinah, vzgojenih s kultiviranjem somatskih celic in vitro s pomočjo kalusa. Ta variabilnost obsega anevploidijo, kromosomske aberacije, amplifikacijo genov, aktiviranje transposonov, točkovne mutacije, spremembe organel in podobno. (Larkin in Scowcroft, 1981).

somatokrinin (somatocrinin; Somatocrinin) je peptidni (44 aminokislin) sprožilec (releasing factor) za somatotropni ali rastni hormon. Izolirali so ga iz hipotalamusa podgan in iz nekaterih tumorjev trebušne slinavke pri človeku. Deluje na adenilat-ciklazo.

somatomedin (somatomedin; Somatomedin) je peptidni hormon (4 kd), ki ga izdelujejo jetra pod vplivom somatotropina in inzulina. Somatomedin stimulira rast kosti in mišic ter poleg tega vpliva na presnovo kalcija, fosfora, ogljikovodikov in lipidov.

somatostatin (somatostatin; Somatostatin) je peptidni hormon, ki preprečuje izločanje somatotropnega (rastnega) hormona iz sprednjega režnja hipofize. posredno s tem preprečuje izločanje *inzulina in glukagona iz trebušne slinavke. Somatostatin, ki je peptid s 14 ostanki, najdemo v ekstraktu iz hipotalamusa, gen zanj so kemično sintetizirali, spojili v plazmid in klonirali v E.coli. Iz teh klonov so izolirali biološko aktiven somatostatin. Druga oblika (28 ostankov) je prisotna v mukozi prebavnega trakta, trebušni slinavki ter živčevju gastro-intestinalnega trakta, kjer zadržuje peristaltiko.

somatotropin (somatotropin; Somatotropin) je *rastni hormon.

somatska mutacija (somatic mutation; somatische Mutation) je mutacija v celicah, ki niso določene za generativni razplod. Če se mutirana celica razmnožuje, to lahko povzroči lokalizirano spremembo tkiva.

somatska paritev kromosomov (somatic pairing; somatische Chromosomenpaarung) je pojav združevanja homolognih kromosomov pri dvokrilcih (Diptera). Dejstvo, da se politeni kromosomi pri Drosophili združujejo, omogoča njihovo presortiranje, kartiranje deficienc in citološko lokalizacijo posameznih genov. (Metz, 1916).

somatska podvojitev kromosomov (somatic doubling; somatische Chromosomenzahlverdoppelung) je podvojitev kromosomov, ki jo navadno eksperimentalno povzročimo v stadiju mitoze somatskega tkiva s pomočjo *kolhicina ali drugih mitostatikov.

somatske celice (somatic cells; Somazellen) so telesne celice večceličnih (multicelularnih) organizmov; nasprotje njim so generativne celice. Diploidni organizmi imajo v somatskih celicah 2n kromosomov; tetra-ploidni 4n itd.

somatski crossing-over (somatic crossing over; somatisches Crossover) je crossing-over v mitozi somatskih celic, kar pripelje do cepitve (segregacije) heterozigotnih alelov.

somatski hibridi (somatic hybrids; somatische Hybride) so hibridi, ki nastanejo z združitvijo somatskih celic biološko različnih vrst; bastardi pa nastanejo po spolni poti razmnoževanja. Pri rastlinah tako nastanejo lahko bastardne rastline z združitvijo protoplastov, kar omogoča nastanek tudi takih, ki jih z bastardiranjem ne bi bilo mogoče vzgojiti. Iz živalskih celičnih hibridov ni mogoče regenerirati živali, ker njihove somatske celice izgubijo *totipotenco; njihovi somatski hibridi niso genetsko stabilni, v kulturi celic skozi več generacij začne prevladovati genom ene vrste nad drugo, pri tem lahko sledimo genom na posameznih kromosomih, kar omogoča tudi kasnejše kartiranje genov.

somiti (somites; Ursegmente) predstavljajo segmentirano maso mišičnih celic na obeh straneh hrbtenjače embriov vretenčarjev.