razcepljeni geni (split genes; gestückelte Gene) so geni s kodirnimi deli ali *eksoni, ki jih prekinjajo nekodirni deli ali *introni. Taka je večina evkariontskih genov, kakor tudi nekaterih genomov živalskih virusov. Intronov prokarionti nimajo.

razdelitev kromosomov (disjunction; Verteilung) se nanaša na premikanje kromosomov na oba pola v anafazi mejoze in mitoze.

razmak genov (map distance; Genabstand) je razdalja med geni, prikazanimi na kromosomski karti, ki jo merimo s centimorgani (cM).

razmerje (A + T) : (G + C) (ratio; Verhältnis) je razmerje med številom parov adenin - timin in gvanin - citozin v nekem vzorcu DNK. Razmerje je karakteristično za posamezne speciese.

razmerje jedro-citoplazma (nucleo-cytoplasmic ratio; Kern-Plasma-Verhältnis) je razmerje med volumnoma jedra in citoplazme, ki ga večkrat uporabljajo v biologiji celice.

razmična DNK (spacer DNA; Abstands-DNA) se imenujejo deli DNK, ki se ne prepisujejo in so pri evkariontih ter nekaterih virusnih genomih na obeh straneh genetskih redij ali *cistronov. Običajno je razmična DNK repetitivna, njena funkcija pa ni znana, morda igra določeno vlogo v *sinapsisu.

raznobarvnost (variegation; Schekung), tudi pisanost, pomeni nepravilnosti v dedovanju barve, torej pigmentacije tako rastlinskih tkiv kot tudi živalskih ter njihovih produktov (perja, dlake...) zaradi različnih vzrokov. Pri rastlinah: virusna infekcija, cepitev normalnih in mutantnih plastidov, ciklični prelomi-fuzije-mostovi, transponirajoči elementi itd. Pri živalih: inaktiviranje X kromosoma, napake pri migraciji melanocit v embriu, fiziološke posebnosti v celicah, rekombinacije v mitozi. (Schultz, 1936).

razporeditev kromosomov (assortment; Verteilung) je naključna razdelitev kromosomov v *gamete, v katerih pride zaradi tega do zelo različnih kombinacij. Vsak 2n osebek ima n očetovih in n materinih kromosomov. V anafazi prve *mejotične delitve potuje po en kromosom iz 2n para na različna pola. Kateri kromosom bo kam potoval, je prepuščeno naključju, tako da se v gametah osebka znajdejo posamezni kromosomi različnega porekla - materinega ali očetovega.

razporejeno parjenje (assortative mating; Paarungssiebung) je spolna reprodukcija, ki ni naključna, temveč teži za tem, da se samci določenega tipa pogosteje parijo s določenimi samicami. Če se medsebojno parijo bolj podobne živali, kot bi bilo pričakovati po naključju, pravimo, da je to pozitivno razporejena paritev, v nasprotnem primeru (medsebojno parjenje zelo različnih) pa je negativno razporejena paritev.

razpoznavno mesto za tRNK sintetazo (tRNA synthetase recognition site; Erkennungstelle für tRNA Synthetase) je mesto na tRNK molekuli, kjer je vezana na aminoakril sintetazo. V primeru fenilalanin-tRNK iz kvasovk je to mesto poleg dihidrouridinske zanke in je iz nukleotidov:
5’ GAGC 3’
3’ CUCG 5’

razred (class; Klasse), latinsko classis, je pojem, ki ga uporabljamo pri klasifikaciji organizmov. Phylum (deblo) se deli na razrede; razredi se dele na ordina (ednina je ordo) ali redove.

razširjeni pozicijski učinek (spreading position effect; ausstrahlender Positionseffekt) se imenuje pojav, da se v bližini translokacije ali inverzije inaktivira večje število genov.

razvojna linija (germ line; Keimbahn), lahko tudi "razvojni potek". Pojem se nanaša na celice, iz katerih nastajajo *gamete. Razvojna linija predstavlja na ta način celice, ki so most med zaporednimi generacijami v nasprotju s somatskimi celicami.

razvojni geni (developmental control genes; Entwicklungs-Kontrollgene) so geni, ki imajo za osnovno nalogo uravnavanje razvoja. Najbolj so jih proučevali pri nematodi *Caenorhabditis elegans. Greenwald je s sodelavci ugotovil, da “lin-12” gen deluje na dva načina. Če je zelo aktiven nastane ventralna celica, ki je predhodnica uterusa, če pa ni aktiven, nastane celica, ki organizira nastanek vulve (zunanji spolni organ samice).

razvojno redek kromosom (limited chromosome; keimbahnbegrenztes Chromosom) je kromosom, ki se pojavlja samo v reprodukcijskih celicah, nikoli pa v somatskih.

rdeče krvničke (red blood cell; rotes Blutkörperchen) je sinonim za tujko *eritrociti.

rDNK (rDNA; rDNA) je področje na kromosomu, kjer se nahajajo kodi (bolje: kodogeni) za ribosomalne RNK alele.

rDNK amplifikacija (rDNA amplification; Amplifikation der rDNA), tudi pomnožitev rDNK, pomeni pomnožitev genov za ribosomalno DNK. Pri dvoživkah (amfibijah) se replicirajo v času oogeneze, tako je na primer pri žabi krempljači (Xenopus laevis) 2ooo rDNK ponovitev integriranih v kromosomske oocite. Poleg tega je okrog 2,000.000 rDNK ponovitev razkropljenih na okrog 1000 izvenkromosomskih nukleolusov, ki so na periferiji nukleusa v vsaki oociti v diplotenu. Ti pomnoženi geni izhajajo iz posameznih kopij kromosomske rDNK in se v pahitenu replicirajo izvenkromosomsko s takozvanim krogotokom (rolling-circle mehanizmom). Ekstrakromosomski nukleolusi delujejo za transkripcijo rRNK, ki se skladišči v rastoči oociti. Amplifikacija rDNK je znana tudi pri žuželkah s panoističnimi ovariji in v makronukleusih pri praživalih. (Tartoff, 1971).

reakcija na toplotni udar (heat shock response; Hitzeschock-Reaktion) ta odziv se odraža v transkripcijski aktivnosti manjšega števila lokusov po izpostavljanju celic povišani temperaturi za kratek čas. Istočasno pa lokusi, ki so bili aktivni poprej, prenehajo s transkripcijo. Izgleda, da je ta fenomen splošno veljaven, ker so ga opazovali pri Drosophili, Tetrahymeni, embriih morskega ježka, soji, piščančjih fibroblastih itd. *Proteini toplotnega udara in geni, ki jih kodirajo, so se ohranili v procesu evolucije.

reakcija presadka na gostitelja (graft-versus-host reaction; Graft-versus-host-Reaktion), okrajšava GVH-reakcija; je sindrom, ki nastane tedaj, ko *alogenski presadek, ki ima *imunokompetentne celice, pojača svoj *imuni odgovor proti gostitelju, ki ga ni sposoben zavrniti bodisi zaradi imunološke nezrelosti ali imunološke oslabelosti (na pr. zaradi obsevanja ali drog). Sinonim je alogena bolezen.

reakcije skupinskega prenosa (group-transfer reactions; Gruppenübertragungsreaktionen) so kemične reakcije, ki obsegajo izmenjavo funkcionalnih kemičnih skupin med molekulami. Encimi, ki katalizirajo reakcije skupinskega prenosa, se imenujejo *transferaze ali *sintetaze. Na primer: Aktiviranje aminokisline obsega prenos (transfer) *adenozin monofosfatne skupine od ATP na COO– skupino aminokisline.

reasociacija (reannealing, reassociation; Reassoziation) se v molekularni genetiki imenuje spojitev enojnih trakov DNK molekul, ki imajo komplementarne sekvence baz, v dvovijačno molekulo ali dupleks. Reasociacija in ponovna združitev se razlikujeta po tem, da sta v prvem primeru molekuli DNK iz istega vira, v drugem pa izhajata iz različnih virov.

reasociacijska kinetika (reassociation kinetics; Reassoziationkinetik) je meritev hitrosti *reasociacije komplementarnih trakov DNK, ki izhajajo iz istega vira. DNK razrežejo na končke, dolge nekaj sto baznih parov, jih disociirajo (razločijo) s segrevanjem, da nastane enojni trak. Nato znižujejo temperaturo in ugotavljajo hitrost ponovnega združevanja, kar beležijo v obliki "cot-krivulje". Cot krivulja namreč prikazuje delež molekul, ki so se ponovno združile kot log cot vrednosti, ki so definirane z C₀ x t, kjer C₀ pomeni začetno koncentracijo enojne DNK v molih na liter in t reasociacijski čas v sekundah. Značilnosti pri tem so, da so majhne vrednosti za reasociacijo DNK (10^-4 do 10^-1) znak za zelo repetitivne sekvence; vrednosti 10⁰ in 10² so znak za srednje repetitivne, večje vrednosti pa za nerepetitivne sekvence DNK.

reasociirati in ponovno združiti (anneal; reassoziieren lassen und wieder verbinden). Pojem "anneal" se je uveljavil v stroki, ker imamo zanj samo opis postopka, ki ga zajema. Pri molekularno-genetskih eksperimentih najprej segrejejo dvojno vijačnico nukleinske kisline, da se s tem oba trakova razdvojita, s hlajenjem pa nato dosežejo, da se spojijo molekule nukleinskih kislin iz drugega vira, ki imajo komplementarne bazne pare. Na ta način dobimo hibridne molekule nukleinskih kislin, ki lahko predstavljajo dva popolnoma različna vira. Glej hibridizacija.