integracija (integration; Intergration) pomeni v genetiki *vstavljanje virusne ali katere druge DNK v *genom gostitelja. Glej pogostost integracij.

integraza (integrase; Integrase) je virusni encim, ki katalizira rekombinacijo na specifičnem mestu, povzročeno z *integracijo genoma profaga v bakterijski gostiteljski kromosom. (Zissler, 1967).

integrin (integrin; Integrin) se imenuje protein, ki je pomemben za adhezijo med celicami. (Hynes, 1987).

inteligenčni kvocient (intelligence quotient; Intelligenzquotient), okrajšava IQ, se imenuje rezultat glede na starost standardiziranih inteligenčnih testov, kar daje takozvano "razumsko starost" (mental age; geistiges Alter). Razumska starost deljena z dejansko starostjo in pomnožena s 100 daje IQ. Glej klasifikacija po IQ, Stanford-Binet inteligenčni test.

interakcija DNK-protein (DNA-protein interaction; Interaktion zwischen DNA und Protein) je fenomen pri živih celicah, da (1) protein razpozna specifično sekvenco DNK (kot je represor-DNK interakcija, polimeraza-DNK interakcija) ali (2) nespecifično razpoznavanje DNK baz, pri čemer ima določena sekvenca manjši pomen.

interakcija genov (gene interaction; Zusammenwirken von Genen) se imenuje medsebojno učinkovanje genov v istem *genomu glede na določeno fenotipično lastnost. Take interakcije so najbolj pogoste med nealelnimi geni, ki določajo zaporedne reakcije, katerih cilj je izoblikovanje določenega fenotipa. Zaradi tega prihaja do odstopanj med razmerji po Mendelovih zakonih. Kot primer naj navedemo dedovanje barve alevrona pri koruzi. Za barvanje alevrona sta potrebna vsaj dva gena in sicer vsaj en A in en C gen. Če je prisoten tudi gen R, je alevron rdeče barve. Če je poleg teh genov tudi gen P, je alevron vijoličaste barve. Vsi ti geni so na različnih kromosomih. S samooplodnjo rastline, ki ima vijoličast alevron in genetsko sestavo AaCCRRPp, bomo dobili potomstvo s sledečimi barvami alevrona: 9 vijoličastih : 3 rdeči : 4 beli; do odstopanja od pričakovanega razmerja 9 : 3 : 3 : 1 je prišlo zaradi tega, ker P gen ne more priti do izraza, če ni A gena.

interalelno komplementiranje (interallelic complementation; interallele Komplementation), tudi intrageno komplementiranje, se nanaša na spremembe v *multimernem proteinu, ki so posledica interakcije med podenotami, kodiranimi z dvema mutantnima aleloma. Heteromultimerni ali spremenjeni protein lahko kaže pozitivno komplementiranje, kar pomeni povečano aktivnost, ali negativno komplementiranje z manjšo aktivnostjo, kot jo kaže homomultimerni protein.

intercistronski predel, glej predel med cistronoma.

interfaza (interphase; Interphase) je faza med dvema zaporednima mitozama; glej *interkineza. (Lundegardh, 1912).

interferenčni filter (interference filter; Interferenzfilter) je filter, s pomočjo katerega dobimo vir *monokromatične svetlobe.

interferenčni mikroskop (interference microscope; Interferenzmikroskop) uporabljamo podobno kot *fazni mikroskop za opazovanje prosojnih objektov. Z njim lahko kvantitativno merimo relativno retardacijo svetlobe, ki jo povzroči objekt in na ta način ugotavljamo količino suhe snovi ali debelino rezi na enoto površine vzorca.

interferoni (interferons; Interferone), okrajšava IFN, je skupina celičnih proteinov, ki zavirajo razmnoževanje virusov, morda delujejo tudi proti raku. Pri ljudeh poznamo tri tipe interferonov, ki so jih nekoč imenovali levkocitni, fibroblastni in imunski interferon, danes pa so to a, b in g interferoni. a kodira najmanj 14 genov, b najmanj 5; oba imata skupen celični receptor, ki je drugačen kot receptor za g IFN. Oba prav tako inducirata v tkivni kulturi človeških celic sintezo več vrst polipeptidov, IFN-g pa še nadaljne štiri polipeptide. Skupno delovanje teh polipeptidov prepreči razmnoževanje virusov. Glej limfokini. (Isaacs in Lindemann, 1957).

interkineza (interkinesis; Interkinese), pravimo ji tudi *interfaza med prvo in drugo *mejotično delitvijo. Za razliko od interfaze med dvema mitozama v interkinezi ne prihaja do podvajanja DNK.

interlevkin, glej limfokini.

intermediarni filamenti (intermediate filaments; Intermediärfilamente) so filamenti v citoplazmi debeline med 8 in 12 nm. Obsegajo različne vrste citoskeletnih proteinov, ki so značilni za posamezne tipe celic. Tako so keratinski filamenti značilni za epitelne celice, nevrofilamenti za živčne celice (nevrone), vimentin filamenti v fibroblastih in desmin filamenti v glia celicah.

intermediarni gostitelj, glej vmesni gostitelj.

intermediarni metabolizem (intermediary metabolism; Intermediärstoffwecsel) pomeni potek kemičnih reakcij v celici, pri čemer pride do spreminjanja molekul iz hrane v molekule, ki jih celica potrebuje za svojo rast in obstoj.

intermedin (intermedin; Intermedin) je polipeptidni hormon srednjega režnja hipofize, ki povzroča disperzijo melanina v melanofore. Sinonim je MSH - melanocite stimulirajoči hormon.

internodij (internode; Internodium) je del rastlinskega stebla med dvema kolencema.

interseks (intersex; Intersex) so osebki z intermediarnimi spolnimi značilnostmi. (Goldschmidt, 1915).

intersticialne celice (interstitial cells; interstitielle Drüsen), imenovane tudi Leydigove celice, so celice, ki so med tubuli (kanalčki) v modih (testesih) pri vretenčarjih in ki izločajo hormon *testosteron.

intususcepcija (intussusception; Intussuszeption) pomeni (1) obogatitev protoplazme s hranilnimi snovmi, kar organizmu omogoča rast; (2) odlaganje snovi med mikrofibrile celičnih sten pri rastlinah; (3) povečanje površine plazmoleme z vgrajevanjem novih molekul med že obstoječe v membrani. (Iz latinščine: intus - notranji, susceptio - prevzem.)

intron (intron; Intron) je segment v genih, ki so z njim razdeljeni. Intron se sicer prepisuje v jedrno RNK, a se naknadno iz nje izloči in degradira. Introni so v večini genov pri evkariontih, imajo jih tudi geni v mitohondrijih in v nekaterih kloroplastih. Število intronov na gen močno variira - od enega v genu za rRNK do več kot 30 v genih za proteine rumenjaka pri žabi krampljači (Xenopus). Variira tudi njihova velikost - od manj kot 100 do preko 10.000 nukleotidov. Homolognosti v sekvencah intronov skorajda ni, edino na njihovih koncih je nekaj genov identičnih. Te takozvane mejne sekvence (boundary sequences) sodelujejo pri reakcijah izrezovanja in cepitve. (Gilbert, 1978).

invaginacija (invagination; Invagination) je gubanje navznoter, nastajanje žepov in podobno. Nanaša se na sloj celic ali na membrane.