|
|
Fel-fib je udomačena mačka. (phene; Phän) je fenotipična lastnost, ki jo določajo geni. (Johannsen 1909). (phenetic; Phänetik) je taksonomska klasifikacija, ki ne upošteva filogenetskih razmerij, temveč temelji izključno na podobnostih fenotipskih lastnosti. (phenylalanine; Phenylalanin), okrajšava Phe, je *aminokislina. (phenylketonuria; Phenylketonurie), okrajšava PKU, je dedna bolezen, povezana z metabolizmom *fenilalanina pri ljudeh. Deduje se avtosomno recesivno. Homozigoti ne morejo spremeniti fenilalanina v tirozin zaradi pomanjkanja encima fenilalanin hidroksilaze v jetrih. Obolenje na možganih, ki je značilno za to bolezen, lahko preprečujemo s prehrano brez fenilalanina. Pogostost je 1/11000. (phenocopy; Phänokopie) je sprememba *fenotipa, ki jo dosežemo z zunanjimi vplivi in ki posnema genetsko pogojene lastnosti, Primer: rahitis zaradi pomanjkanja vitamina D v hrani je fenokopija rahitisa zaradi genetsko povzročene rezistence na vitamin D. (Goldschmidt, 1935). (phenothiazines; Phenotiazine) so skupina antipsihotičnih drog, ki verjetno blokirajo dopaminergične transmisije v možganih. (phenotype; Phänotyp) so morfološke, fiziološke ali opažane lastnosti nekega organizma, ki jih določa *genotip v povezavi z okoljem, je torej rezultat delovanja genetskih in okoliških dejavnikov. (Johannsen, 1909).fenotipična determinacija spola (phenotypic sex determination; phänotypische Geschlecht-Bestimmung) je negenetski vpliv na razvoj *gonad. Pri nekaterih vrstah želv določa na primer spolni razvoj temperatura inkubiranja jajc. fenotipična varianca (phenotypic variance; phänotypische Varianz) je celotna varianca, ki jo ugotavljamo za neko lastnost. Glej heritabiliteta. (phaeochromocytoma; Phäochromozytom) je običajno benigna rakasta tvorba (nevroblastom) kromafinega tkiva v meduli adrenalke. Take celice v kulturi izločajo velike količine kateholaminov (adrenalina, noradrenalina, dopamina), kar je lahko sekundarni vzrok za povečan krvni pritisk. (phaeomelanin; Phäomelanin) je pigment kožnega pokrivala pri sesalcih, produkt metabolizma tirozina in je normalno rumene barve. Količino in kakovost tega pigmenta nadzirajo geni na *aguti lokusu. (F' episome; F'-Episom) je *episom, ki je nosilec genetsko prepoznavnega fragmenta bakterijskega kromosoma. (ferredoxin; Ferredoxin) je protein, ki vsebuje veliko železa in ki je soudeležen pri *fotosintezi kot prenašalec elektronov. (ferritin; Ferritin) je protein, namenjen skladiščenju železa v jetrih in vranici. V tem proteinu je do 20% glede na njegovo težo. Pogostoma se veže na druge proteine, kot so na primer imunoglobulini. , glej encim. (fermentation; Fermentation) je encimski razkroj organskih molekul, na primer sladkorja, kar se dogaja v bakterijah in kvasovkah pod anaerobnimi pogoji. (pheromone; Pheromon) je kemična spojina, ki jo izločajo in zaznavajo člani istega speciesa in ki vpliva na njihovo obnašanje. Primeri feromonov so spolno-privlačne, opozorilne ali združevalne substance, označevalci (markerji) teritorija ali (pri žuželkah) označevalci smeri. (fertilizin; Fertilisin) je substanca, ki jo izloča jajčece (ovum) nekaterih speciesov in ki privlači spermo istega speciesa. (erythroblastosis fetalis; fetale Erithroblastose) je hemolitična bolezen novorojenčkov zaradi Rh-inkompatibilnosti med materjo in fetusom. Glej Rh (rhezus) faktor.a fetoprotein (a fetoprotein; a-Fetoprotein), okrajšava AFP, je najpomembnejši plazemski protein fetusov pri sesalcih.. Je *glikoprotein, ki ga sintetizirajo in sekretirajo jetra ter rumenjakova vreča. Geni, ki kodirajo AFP in serumski albumin so nastali v toku evolucije kot posledica podvajanja genov prednikov pred 3 do 5x108 leti. (Feulgen procedure; Feulgen-Plasmafärbung) je citokemični preskus barvanja DNK s *Schiffovim reagentom po hidrolizi s kislino. (F fertility factor; F-Fertilitätsfaktor) je *episom, ki omogoča določitev spola bakterije. Prisotnost tega faktorja v celici pomeni, da ima funkcijo samca. F faktor omogoča bakteriji, da napravi F-pilus, ki služi kot votla cev za pretok DNK ob *konjugaciji. F faktor je krožna DNK molekula. (F-prime factor; F-Strich-Faktor) je bakterijski episomalni plodnostni faktor, ki ima del dodatnega bakterijskega genoma. Najbolj je ta faktor proučen pri E.coli. (fibroblasts; Fibroblasten) so izvencelična vlakna v obliki vijačnice, kot je na primer *kolagen v vezivnem tkivu. (fibroin; Fibroin) je najpomembnejša beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna. (fibronectin; Fibronectin) se imenujejo velike glikoproteinske molekule na površini celic, v vezivnem tkivu in ekstracelularni tekočini. Vlogo igrajo pri adheziji med celicami in med celico ter substratom, pri oblikovanju izgleda celice in pri celičnih migracijah. (Kuusela in sod., 1976). (fibrous lamina; fibröse Lamina) je strukturni sloj, ki se prilega notranji membrani *ovoja celičnega jedra (= zonula nucleum limitans). Sestavljen je iz drobnih zrnc in vlaken debeline 20 - 80 nm. (Gray in Grillery, 1963).
|